Glavobol je ena najpogostejših zdravstvenih težav, ki jih večina ljudi doživi v nekem trenutku svojega življenja. Zgodijo se lahko pri vsakem ne glede na starost, raso in spol.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poroča, da bo skoraj polovica vseh odraslih vsaj 1x v življenju doživela glavobol.
Glavobol je lahko znak stresa ali čustvene stiske, je lahko posledica zdravstvene motnje, na primer migrene ali visokega krvnega tlaka, tesnobe ali depresije. Zaradi glavobola se lahko pojavijo tudi druge težave. Ljudje s kroničnimi migrenskimi glavoboli, na primer težko redno obiskujejo delo ali šolo.
Vzroki za glavobol
Glavobol se lahko pojavi na katerem koli delu glave, na obeh straneh glave ali na samo enem mestu. Obstajajo različni načini za določitev glavobola.
Mednarodno društvo za glavobol (IHS) kategorizira glavobole kot primarne, kadar jih ne povzroča drugo stanje, ali sekundarne, kadar obstaja drugi vzroki, ki so privedli do glavobola npr. po pitju alkohola, poškodbi glave ali pretresa možganov.
Primarni glavobol
Primarni glavobol je samostojna bolezen, ki ga povzroča neposredno prekomerna aktivnost ali težave s strukturami v glavi, ki so občutljive na bolečino. Sem spadajo krvne žile, mišice in živci glave in vratu. Lahko so tudi posledica sprememb kemične aktivnosti v možganih.
Pogosti primarni glavoboli vključujejo migrene, glavobole v skupkih in tenzijske glavobole.
Sekundarni glavobol
Sekundarni glavoboli nastanejo kot posledica zunanjih dejavnikov, ki spodbudijo bolečino pri občutljivih živcev v glavi.
Sekundarne glavobole lahko povzroči širok spekter različnih dejavnikov:
- uživanje alkohola
- tumor v možganih
- krvni strdki
- možganske krvavitve
- sladoledni glavobol (nastane zaradi prehitrega zaužitja zelo mrzle hrane ali pijače, ki povzroči hitro zožanje in širjenje krvnih žil v področju obnosnih votlin in mehkem nebu)
- zastrupitev z ogljikovim monoksidom
- pretres možganov
- dehidracija
- glavkom
- škripanje z zobmi ponoči
- gripa
- prekomerna uporaba zdravil proti bolečinam
- napadi panike
- možganska kap
Ker so glavoboli lahko simptom resnega zdravstvenega stanja, je treba poiskati zdravniško pomoč, če ti postanejo zelo močni, redni ali trdovratni.
Npr. če je glavobol močnejši kot je bil prejšnji, pomeni, da se je ta poslabšal. Ali, da se ta ne izboljša z zdravili ali ga spremljajo drugi simptomi, kot je zmeda, povišana telesna temperatura, senzorične spremembe in togost v vratu je potrebno nemudoma poiskati zdravniško pomoč.
Tipi glavobolov
Poznamo različne vrste glavobolov.
Tenzijski glavobol
Tenzijski glavoboli so najpogostejša oblika primarnega glavobola. Takšni glavoboli se običajno začnejo počasi in postopoma sredi dneva.
Oseba lahko čuti:
- kot da ima okrog glave zategnjen pas
- kot stalno bolečino na obeh straneh glave
- kot bolečino, ki se širi v vrat ali iz njega
Tenzijski glavoboli so lahko epizodni ali kronični. Epizodni napadi običajno trajajo nekaj ur, trajajo pa lahko več dni. Kronični glavoboli se pojavljajo 15 ali več dni na mesec v obdobju vsaj 3 mesecev.
Migrena
Migrenski glavobol lahko povzroči pulzirajočo, srbečo bolečino običajno le na eni strani glave. Bolečine lahko spremlja:
- zamegljen vid
- omotica
- slabost
- senzorične motnje, znane kot avre
Migrena je druga najpogostejša oblika primarnega glavobola in lahko pomembno vpliva na življenje posameznika. Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je migrena šesti največji vzrok bolniških odsotnosti po vsem svetu. Migrena lahko traja od nekaj ur do 2 do 3 dni.
Glavobol zaradi uživanja zdravil
Glavoboli zaradi uživanja zdravil nastanejo zaradi prekomernega uživanja protibolečinskih zdravil. So najpogostejši vzrok sekundarnih glavobolov. Običajno se začnejo zgodaj zjutraj in vztrajajo čez cel dan. Glavoboli ponavadi prenehajo po zaužitju protibolečinskih zdravil, vendar se hitro vrnejo, ko učinki zdravil popustijo.
Skupaj z glavoboli lahko se lahko pojavijo tudi naslednji simptomi:
- bolečine v vratu
- nemir
- občutek zamašenega nosu
- zmanjšana kakovost spanja
Glavoboli zaradi jemanja zdravil lahko povzročijo vrsto simptomov in bolečine so lahko vsak dan različne.
Glavoboli v skupkih (glavobol v rojih, glavobol v rafalih)
Glavoboli v skupkih običajno trajajo od 15 minut do 3 ure, pojavijo pa se nenadoma enkrat na dan, do osemkrat na dan v obdobju od nekaj tednov do nekaj mesecev.
Bolečino zaradi glavobola v skupkih lahko občutimo:
- na eni strani glave
- kot zelo močno
- bolečina je ostra, pekoča, zbadajoča
- običajno se nahaja okgrog enega očesa ali za njim
Prizadeto območje lahko postane rdeče in oteklo, iz veke se lahko solzi, nosni prehod na prizadeti strani pa lahko postane zamašen in iz nosa teče izcedek.
Nenaden močan glavobol
Nenadne hude glavobole, pogosto opisujejo kot “najhujši glavobol v mojem življenju.” Največjo intenzivnost dosežejo v manj kot eni minuti in trajajo dlje kot 5 minut. Nenadni, močni glavobol je pogosto povezan z življenjsko nevarnim zdravstvenim stanjem, kot so subarahnoidne krvavitve (SAH), tromboza cerebralne vene, ruptura ali neurejena anevrizma, reverzibilni možganski vazokonstrikcijski sindroma (RVS), meningitis in možganska kap.
Ljudje, ki občutijo te nenadne, hude glavobole, morajo takoj poiskati zdravniško oceno.
Zdravljenje glavobola
Najpogostejši načini zdravljenja glavobola so počitek in zdravila za lajšanje bolečin.
Nekatera zdravila za lajšanje bolečin so na voljo brez recepta ali pa jih lahko predpišejo zdravniki.
Pomembno je, da upoštevate zdravnikova navodila, saj prekomerna uporaba zdravil za lajšanje bolečin lahko privede do ponovnih glavobolov oz. do glavobolov zaradi uživanja zdravil. Zdravljenje glavobolov zaradi zdravil vključuje zmanjševanje ali prenehanje jemanja zdravil za lajšanje bolečin.
Zdravljenje glavobola je v pristojnosti vašega osebnega zdravnika, v kolikor ta izčrpa vse utemeljene diagnostične, laboratorijske, rentgenske in druge preiskave vas lahko pošlje na zdravljenje glavobola na sekundarno raven k otorinolaringologu, nevrologu, oftalmologu…
Diagnoza
Zdravnik bo običajno lahko diagnosticiral določeno vrsto glavobola z opisom stanja, vrste bolečine ter časovnim razporedom in vzorcem napadov. Če se narava glavobola zdi zapletena, se lahko izvedejo testi za odpravo resnejših vzrokov.
Diagnostika lahko vključuje:
- krvne preiskave
- rentgen
- slikanje možganov, kot sta CT in MR
WHO opozarja, da glavobolov pogosto ne jemljemo resno, ker so pri ljudeh naključni, večina glavobolov ne vodi v smrt in ni nalezljivih.
