Ugotovitve o povezanosti določenih bolezni s specifičnimi poklici segajo vse do 18. stoletja. Bernardino Ramazzini, medicinski profesor na univerzi v Modeni, je že leta 1700 v svojem delu “Bolezni delavcev” izpostavil pomembnost poznavanja pacientovega poklica za razumevanje vzrokov njegovih bolezni.
Ramazzini je v svojem delu opisal kar 54 bolezni za katere je ugotovil, da so neposredno povezane s poklicem pacienta. Zaradi svojega pionirskega dela na področju medicine dela, velja za očeta tega področja. Pri nas je znan Baltazar Hacquet, ki je po letu 1766 zdravil rudarje idrijskega rudnika živega srebra. Leta 1784 je kraljevi zdravniški družbi v Parizu predstavil poročilo o njihovih boleznih.
Zamuda pri preprečevanju poklicnih bolezni
Kljub dolgotrajnim opozorilom zdravnikov o poklicni naravi nekaterih bolezni, so države precej pozno začele uvajati ukrepe za njihovo preprečevanje. Mednarodna organizacija dela (ILO) je prvo konvencijo o poklicnih boleznih sprejela šele leta 1934. Leta 1964 je bila zamenjana s Konvencijo št. 121 o dajatvah za nesreče pri delu in poklicne bolezni, ki je vključevala seznam petnajstih poklicnih bolezni. Leta 2010 je bil seznam ILO temeljito podaljšan, Slovenija pa je omenjeno konvencijo ILO št. 121 ratificirala leta 1992.
EU je leta 1990 uvedla lasten seznam poklicnih bolezni, ki je bil večkrat posodobljen. Najnovejša posodobitev je bila novembra 2022, ko so na seznam dodali tudi covid-19 v zdravstveni negi in nekaterih drugih dejavnostih. Sedanji slovenski seznam poklicnih bolezni je v celoti usklajen z evropskim seznamom, čeprav je ta zgolj priporočljiv.
Definicija poklicne bolezni
Poklicna bolezen je bolezen, ki je neposredno povezana z določenim poklicem ali panogo. Takšne bolezni so pogosto posledica različnih bioloških, kemičnih in fizikalnih dejavnikov, ki se pojavljajo na delovnem mestu. To so lahko nevarne snovi, kot so azbest ali svinec, ali pa določene delovne prakse, kot je dolgotrajno sedenje ali repetitivno gibanje, ki lahko vodi do bolezni, kot so karpalni sindrom ali druge mišično-skeletne motnje. Pomemben del poklicnih bolezni predstavljajo tudi bolezni, ki jih povzroča stres na delovnem mestu, kot so izgorelost, depresija in anksioznost.
Razumevanje poklicnih bolezni danes
Danes imamo na voljo številne metode za identifikacijo in preprečevanje poklicnih bolezni. Te vključujejo izboljšane tehnike za prepoznavanje in merjenje nevarnih snovi na delovnem mestu, boljše razumevanje tveganj, povezanih z določenimi delovnimi praksami, in strožje standarde za varnost in zdravje pri delu. Poleg tega so bile razvite tudi strategije za obvladovanje stresa na delovnem mestu, ki vključujejo izobraževanje zaposlenih o prepoznavanju in obvladovanju stresnih situacij, izboljšanje delovnih pogojev in zagotavljanje podpore za duševno zdravje.
Poklicne bolezni kot javnozdravstveni problem
Vendar kljub tem izboljšavam poklicne bolezni ostajajo pomemben javnozdravstveni problem. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je vsako leto zaradi poklicnih bolezni prizadetih 160 milijonov ljudi po vsem svetu. Te številke kažejo, da je še veliko dela pri preprečevanju poklicnih bolezni in zagotavljanju, da so delovna mesta varna in zdrava.
24. februarja 2023 je bil v slovenskem Uradnem listu naposled objavljen dolgo pričakovani pravilnik o poklicnih boleznih, ki smo ga v Sloveniji čakali skoraj tri desetletja. Pravilnik je uradno začel veljati s prvim majem 2023, kar predstavlja izjemen napredek v slovenskem pravnem prostoru. Pa kaj pravzaprav prinaša ta pravilnik, iz česa je sestavljen in kaj določa?
Pravilnik o poklicnih boleznih si lahko ogledate na tem naslovu: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-0456/pravilnik-o-poklicnih-boleznih
Resnica je, da zakone, uredbe in podobne dokumente, čeprav se nanje pogosto sklicujemo, redko preberemo v celoti. Razlogi za to so različni: od dejstva, da besedila niso ravno bralsko privlačna, do tega, da so ta besedila pogosto na voljo na spletu in jih lahko najdemo kadarkoli. To velja tudi za novi pravilnik o poklicnih boleznih.
Novi pravilnik o poklicnih boleznih, ki ga je podpisal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, je jasen in jedrnat dokument. Sestavljen je iz sedemnajstih členov in treh prilog. Prvi člen pravilnika določa, kaj so poklicne bolezni, na katerih delovnih mestih se pojavljajo, katere pogoje morajo izpolnjevati, da jih štejemo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni. Drugi člen poudarja, da so poklicne bolezni opredeljene z namenom ugotavljanja in potrjevanja poklicnih bolezni, na podlagi katerih delavci uveljavljajo pravice iz obveznega zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, prilagajanja delovnega procesa in delovnih pogojev ter spremljanja stanja na področju poklicnih bolezni. Pravilnik prav tako določa seznam poklicnih bolezni, ki je povzet po novem evropskem seznamu, ki ga je novembra 2022 objavila Evropska komisija. Pomembno je omeniti, da se bo pravilnik in seznam poklicnih bolezni sčasoma spreminjal in dopolnjeval.
Kdaj se bolezen smatra za poklicno?
Pravilnik natančno opredeljuje pogoje, pod katerimi se določena bolezen šteje za poklicno. Pravilnik določa, da se vzročna zveza med boleznijo in daljšim neposrednim vplivom škodljivih dejavnikov pri delu ugotavlja v postopku potrjevanja poklicne bolezni. Vzročna zveza mora biti utemeljena z zdravstveno dokumentacijo in mnenjem pristojnega zdravnika medicine dela, ki v svojem mnenju upošteva tudi rezultate zdravstvenih pregledov delavca, oceno tveganja in druge dokaze.
Tretji člen pravilnika določa seznam poklicnih bolezni. Ta seznam je povzet po novem evropskem seznamu poklicnih bolezni, ki ga je Evropska komisija objavila novembra 2022. Na seznamu so navedene bolezni, ki so posledica izpostavljenosti določenim škodljivim dejavnikom pri delu, kot so hrup, vibracije, ionizirajoče sevanje, kemikalije, biološki dejavniki, prekomerne obremenitve mišično-skeletnega sistema in drugi. Seznam poklicnih bolezni se bo sčasoma spreminjal in dopolnjeval.
Kakšne so obveznosti delodajalca?
Delodajalec ima po novem pravilniku številne obveznosti. Med drugim mora zagotoviti varne in zdrave delovne pogoje, preprečevati nastanek poklicnih bolezni, ob sumu na poklicno bolezen zagotoviti nujno zdravstveno pomoč, delavca napotiti na pregled k zdravniku medicine dela, prenehati z izvajanjem dejavnosti, ki je povzročila bolezen, in o tem obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Poleg tega mora delodajalec zagotoviti, da se izvaja redno zdravstveno varstvo delavcev, vključno z zdravstvenimi pregledi, in sodelovati pri ugotavljanju in potrjevanju poklicnih bolezni.
Novi pravilnik o poklicnih bolezni je dolgo pričakovan korak naprej v slovenski zakonodaji. Prinaša jasnejšo opredelitev poklicnih bolezni, natančno določa pogoje, pod katerimi se bolezen šteje za poklicno in uvaja obveznosti za delodajalce. Pravilnik tudi vključuje nov evropski seznam poklicnih bolezni, kar bo olajšalo ugotavljanje in potrjevanje poklicnih bolezni. Vendar pa bo za učinkovito izvajanje pravilnika potrebna še velika mera ozaveščenosti in usposobljenosti vseh vpletenih strani.
Čas je za preobrat v našem pristopu do poklicnih bolezni. Nov pravilnik nam prinaša sveže smernice, ki so prelomne na področju ugotavljanja poklicnih bolezni. Odpre se nam cel nov svet priložnosti za priznavanje in potrjevanje tovrstnih bolezni.
Postopek ugotavljanja poklicne bolezni – kako bo potekal?
Interdisciplinarna skupina strokovnjakov (ISS), ki deluje v okviru Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMPDŠ), bo ključna pri ugotavljanju poklicnih bolezni. Sestavljen bo iz tročlanskega senata, s strokovnjaki iz različnih področij medicine. Ta strokovna skupina bo vlogo za potrditev poklicne bolezni obravnavala s strokovnostjo in integriteto, pri čemer si bo prizadevala za popolno pravičnost. Seveda, zdravnik, ki je bil v pogodbenem odnosu z delavčevim delodajalcem, ne more biti del tega senata.
Pomembno: Do 24. marca 2023 naj bi minister za delo imenoval člane ISS. Seznam štirinajstih specialistov medicine dela, prometa in športa, ki ga je pripravil KIMPDŠ, bo v pomoč pri tem. Po potrebi bodo imenovani tudi drugi specialisti kliničnih strok.
Kako začeti postopek ugotavljanja poklicne bolezni?
Vse se začne z vlogo za ugotavljanje poklicne bolezni, ki jo delavec ali delavka vloži pri ISS. In kar je najbolje – vlogo lahko vložite ne glede na to, ali ste trenutno zaposleni ali ne. Tudi če ste že v pokoju, lahko vložite vlogo, če sumite, da je vaša bolezen posledica dela pri enem od prejšnjih delodajalcev.
Način izpolnjevanja vloge je preprost in priročen – vse kar potrebujete je pisni izvid z diagnozo bolezni. Najbolje bo, če bo pri izpolnjevanju vloge sodeloval vaš osebni izbrani zdravnik, saj bo prav ta najlažje priskrbel tudi obvezno prilogo k vlogi.
Pomembno: Mnogi delavci svojo bolezen pripisujejo staranju ali genetiki, ne da bi se zavedali, da je morda to posledica njihovega dela. Zato je še toliko bolj pomembno, da se delavci zavedajo svojih pravic in možnosti, ki jih prinaša nov pravilnik.
Kako dolgo traja postopek ugotavljanja poklicne bolezni?
Po vložitvi vloge, se začne postopek ugotavljanja poklicne bolezni, ki lahko traja od nekaj mesecev do enega leta, odvisno od kompleksnosti primera. Po prejemu vloge, ISS opravi predhodno oceno in če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za ugotavljanje poklicne bolezni, napoti delavca na dodatne preglede ali teste, ki jih izvedejo strokovnjaki s področja medicine dela, prometa in športa.
Kaj se zgodi, če je bolezen priznana kot poklicna?
Če je bolezen priznana kot poklicna, delavec pridobi pravico do nadomestila, kar pomeni, da so stroški zdravljenja kriti, prav tako pa ima pravico do odškodnine za izgubo zaslužka. Odvisno od resnosti bolezni, je lahko delavec upravičen tudi do invalidske pokojnine. Vse te pravice so zagotovljene z Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).
Kaj pa, če bolezen ni priznana kot poklicna?
Če bolezen ni priznana kot poklicna, ima delavec pravico do pritožbe. Pritožbo je mogoče vložiti pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki bo zadevo ponovno pregledalo. Če tudi na tej instanci bolezen ni priznana kot poklicna, lahko delavec vloži pritožbo na sodišče.
Vsekakor je pomembno, da delavci sledijo svojim pravicam in se zavedajo možnosti, ki jih prinaša nov pravilnik. S tem se odpirajo nove možnosti za pravičnejše priznavanje in obravnavanje poklicnih bolezni.
Pomembno je razumeti, da bo ISS na podlagi vloge pridobila vse potrebne dokumente od različnih virov, kot so delodajalci, medicinske ustanove, varnostni delavci in drugi, ki lahko prispevajo k ugotavljanju poklicne bolezni. Ta pristop zagotavlja, da se vsak primer temeljito preuči.
ISS ne samo zbira dokumentacijo, temveč izvaja tudi neposredne ocene, kot so ogledi delovnih mest, razgovori s strokovnjaki za varnost pri delu in izvajalci medicine dela. Te ocene se izvajajo na delovnem mestu, kjer je domnevna poklicna bolezen nastala.
Ključno je vedeti, da morajo delodajalci in njihove službe v osmih dneh omogočiti ogled delovnega mesta in zagotoviti potrebno dokumentacijo. Če tega ne storijo, bo ISS obvestila Inšpektorat za delo, ki je odgovoren za nadzor nad preprečevanjem poklicnih bolezni.
Nova pravila o poklicnih boleznih ne dajejo delodajalcu pravice do ugovora na ugotovitev poklicne bolezni. Kljub temu lahko delodajalec predlaga, da ISS pred sprejetjem odločitve opravi dodatni ogled delovnega mesta in razgovor s strokovnjaki delodajalca.
Možni izidi ugotavljanja poklicne bolezni
ISS bo v 60 dneh po prejemu popolne vloge izdala ugotovitev na obrazcu, ki je določen v Prilogi 3 pravilnika. Možni izidi postopka so, da pri delavcu obstaja poklicna bolezen, obstaja sum na poklicno bolezen ali poklicna bolezen ni ugotovljena.
Ugotovitev ISS je posredovana delavcu, osebnemu zdravniku in izvajalcu medicine dela. Če poklicna bolezen ni ugotovljena, se ugotovitev posreduje samo delavcu. V tem primeru se delavec ne more pritožiti, lahko pa ob pridobitvi nove zdravstvene dokumentacije ponovno vloži vlogo za ugotovitev poklicne bolezni, brez omejitve števila ponovitev.
Ugotavljanje poklicne bolezni je ključnega pomena ne le za pravice delavca iz invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, temveč tudi kot opozorilo delodajalcu, da ni preprečil poklicnega obolevanja svojih delavcev.
Za delavca je ugotovitev poklicne bolezni pomembna tudi v smislu pridobitve podpore in pomoči, ki jo potrebuje. To vključuje možnost prilagoditve delovnega mesta, novega usposabljanja ali celo prehoda na drugo delo, če je potrebno.
Prav tako je pomembno razumeti, da če ISS ugotovi poklicno bolezen, se delodajalcu izda obvestilo o neskladju, kar delodajalcu omogoča, da odpravi nepravilnosti in izboljša delovne razmere za preprečevanje podobnih primerov v prihodnosti. To je ključno za zaščito zdravja in varnosti vseh delavcev.
Vsekakor predstavlja ta nov pristop velik korak naprej v boju proti poklicnim boleznim. Zagotavlja transparentnost, učinkovitost in pravičnost v postopku ugotavljanja poklicnih bolezni, s tem pa tudi boljšo zaščito zdravja delavcev.
Zaključek je jasen: vse strani morajo sodelovati in delovati v smeri preprečevanja poklicnih bolezni, ne samo reagiranja na njih. ISS ima ključno vlogo pri zagotavljanju, da se to res zgodi.