80 % možganske kapi se da v teoriji preprečiti.
Možganska kap je bolezen, ki prizadene arterije v možganih. V Sloveniji je zaradi bolezni obtolčil umrlo v letu 2016 39,7 % ljudi, od tega 24,9 zaradi posledic možganske kapi oz. krvavitve. (Vir: Republika Slovenija, Statistični urad).
Do možganske kapi pride kadar krvno žilo, ki v možgane prenaša kisik in hranila, bodisi blokira strdek ali se ta razpoči. Ko se to zgodi, del možganov ne more dobiti krvi (in kisika), ki jo potrebuje, zato možganske celice umrejo.
Za preprosto prepoznavanje znakov možganske kapi si lahko pomagamo z naslednjimi črkami.
G – govor (prizadet, nerazumljiv govor, ali govori razumljivo)
R – roke (prizadeta ena roka, ali lahko dvigne obe roke, ali lahko zadrži roko nekaj sekund)
O – obraz (povešen ustni kot oz asimetrija obraza)
M – minute ( klic na 112 zaradi hitrega transporta v bolnišnico
Katere so vrste možganske kapi?
Možgansko kap lahko povzroči strdek, ki ovira pretok krvi v možgane (imenovana ishemična kap) ali pa pretrganje krvnih žil (anevrizma) in prepreči pretok krvi v možgane (imenovana hemoragična kap). TIA (tranzitorna ishemična ataka) ali prehodni ishemični napad lahko povzroči začasni strdek. TIA ima podobne znake kot možganska kap vendar praviloma izzveni po kakšni uri ali dveh.
Posledice možganske kapi
Možgani so izjemno kompleksen organ, ki nadzoruje različne telesne funkcije. Če pride do možganske kapi in pretok krvi ne more doseči območja, ki nadzoruje določeno telesno funkcijo, tisti del telesa ne bo deloval, kot bi moral. Če se na primer možganska kap pojavi na zadnji strani možganov, bo verjetno prišlo do prizadetosti, ki vključuje vid. Učinki možganske kapi so odvisni predvsem od lokacije in obsega prizadetega možganskega tkiva. Učinki možganske kapi so odvisni od več dejavnikov, vključno z lokacijo obstrukcije in obsegom možganskega tkiva. Ker ena stran možganov nadzoruje nasprotno stran telesa, bo možganska kap, ki prizadela eno stran možganov, povzročila nevrološke zaplete na drugi strani telesa.
Leva stran možganov:
Če se možganska kap zgodi na levi strani možganov, bo prizadet desni del telesa, kar povzroči nekatere ali vse naslednje simptome:
- paraliza na desni strani telesa
- govorne / jezikovne težave
- izguba spomina
- težave pri pisanju in branju
- težave pri pri razumevanju
Desna stran možganov:
Če se možganska kap pojavi na desni strani možganov, bo prizadeta leva stran telesa, kar povzroči nekatere ali vse naslednje simptome:
- paraliza na levi strani telesa
- težave z vidom
- izguba spomina
- težave povezane z zaznavnimi sposobnostmi (vid, sluh, občutek – tipanje)
Dejavniki tveganja
Visok krvni pritisk
Visok krvni tlak ali hipertenzija je glavni vzrok za možgansko kap in najpomembnejši dejavnik tveganja, ki ga je mogoče nadzorovati. Zato imejte skrb za urejen krvni tlak.
Kajenje
Nikotin in ogljikov monoksid v cigaretnem dimu poškodujeta srčno-žilni sistem in tako lahko privedeta do možganske kapi. Uporaba kontracepcijskih tablet v kombinaciji s kajenjem cigaret lahko močno poveča tveganje za možgansko kap.
Sladkorna bolezen
Če imate sladkorno bolezen tipa 1 ali 2, nadzirajte sladkor v krvi. Diabetes mellitus je neodvisen dejavnik tveganja za kap. Mnogi ljudje z diabetesom imajo tudi visok krvni tlak, povišan holesterol v krvi in imajo prekomerno telesno težo, kar tveganje za možgansko kap še bolj poveča. Medtem, ko je diabetes mogoče zdraviti, prisotnost bolezni še povečuje tveganje za možgansko kap. Naučite se, kako znižati tveganja pri sladkorni bolezni
Diete
Diete z veliko nasičenih maščob, trans maščobami in holesterolom lahko zvišajo raven holesterola v krvi. Diete z veliko natrija (soli) lahko zvišajo krvni tlak. Dieta z veliko kalorijami lahko privede do debelosti. Toda dieta, ki vsebuje pet ali več obrokov sadja in zelenjave na dan, lahko zmanjša tveganje za možgansko kap. Strokovnjaki priporočajo uravnoteženo prehrano in zdrav življenjski slog.
Fizična neaktivnost
Telesna neaktivnost lahko poveča tveganje za možgansko kap, srčne bolezni, prekomerno telesno težo / debelost, visok krvni tlak, visok holesterol v krvi in sladkorno bolezen. Prizadevajte si, da ste aktivni vsaj 150 minut na teden, če vam to ne uspe, se samo premikajte več in manj sedite.
Debelost
Prevelika telesna teža in debelost sta povezana s povečanim tveganjem za visok krvni tlak, sladkorno bolezen, srčne bolezni in možgansko kap. Izguba manj kot 5 do 10 kilogramov lahko pomembno vpliva na vaša tveganja za zdravje. Tudi če je bila uravnavanje telesne teže življenjski izziv, začnite z majhnimi ukrepi za upravljanje teže in pripomorete k manjšemu tveganju za možgansko kap.
Visok holesterol v krvi
Velike količine holesterola v krvi se lahko naberejo in povzročijo krvne strdke – kar vodi do možganske kapi.
Bolezen karotidne arterije
Karotidne arterije v vašem vratu oskrbujejo kri z možgani. Karotidna arterija, zožena z maščobnimi oblogami iz ateroskleroze (nastanek oblog v stenah arterij), lahko zamaši krvni strdek, kar lahko povzroči možgansko kap.
Bolezen perifernih arterij
Bolezen perifernih arterij je zoženje krvnih žil, ki prenašajo kri v mišice nog in rok. Nastane zaradi maščobnega kopičenja oblog na stenah arterij. Ljudje s boleznijo perifernih arterij imajo večje tveganje za bolezen karotidnih arterij, kar poveča tveganje za možgansko kap.
Atrijska fibrilacija
Atrijska fibrilacija (motnja srčnega ritma) povečuje tveganje možganske kapi za petkrat. To je zato, ker zgornji prekat srca nepravilno bije, kar lahko omogoči krvi, da se združi in se razvije strdek. Strdek lahko potuje v možgane in povzroči možgansko kap. Če imate atrijsko fibrilacijo, spoznajte tveganje za možgansko kap in se zdravite, da bodo tveganja majhna. Tudi spalna apneja je lahko povezana z atrijsko fibrilacijo in je povezana s povečanim tveganjem za možgansko kap.
Za strokovno javnost:
Pri bolniku z znaki na ICV je potrebno zabeležiti točen čas kdaj so se simptomi pojavili oz. kdaj je bilo stanje bolnika še normalno saj je bolnik morebiti kandidat za trombolizo (manj kot 4,5 ure nazaj). Potrebno je zabeležiti uro in minute.
Izmeriti je potrebno vitalne funkcije (arterijski krvni tlak, srčni utrip, pulzna oksimetrija, krvni sladkor)
Posnamemo 12 – kanalni EKG.
Nastavimo vensko pot (vsaj zeleni i.v. kanal) ter damo infuzijo ob nizkem tlaku (0,9 % NaCl).
Naredimo hitro nevrološko oceno ter poskrbimo za čim hitrejši transport v ustrezno ustanovo.