Ateroskleroza

Ateroskleroza je kronična bolezen, ki prizadene notranjo plast žilne stene. Zaradi kopičenja lipidov in vnetnih celic (makrofagov in T limfocitov) v žilni steni, posamezne aterosklerotične lehe počasi napredujejo in postopoma zožujejo žilno svetlino. V primeru nastanka krvnega strdka na aterosklerotični lehi lahko nastane akutna zapora žilne svetline. Danes še ne poznamo neposrednega vzroka za nastanek ateroskleroze vendar poznamo dejavnike tveganja, ki pospešujejo razvoj bolezni.

Dejavnike tveganja za nastanek aterosklerotične bolezni delimo v tri skupine:

• Dejavniki tveganja, ki so posledica življenskega sloga in jih je možno odpraviti:
  kajenje, hrana, ki vsebuje veliko nasičenih maščob, telesna neaktivnost (prekomerna
  telesna teža);
• Dejavniki tveganja, zaradi različnih bolezni: zvišana holesterol in trigliceridi, zvišan
  krvni tlak, sladkorna bolezen in vedenjski tip A;
• Dejavniki tveganja povezani z dednostjo in biološkimi dejavniki: spol, starost in
  dedna nagnjenost k zgodnji aterosklerozi.
  Več dejavnikov tveganja poveča verjetnost za nastanek ateroskleroze in bolj zgodaj se pojavi
  bolezen, bodisi srčni infarkt, možganska kap ali bolezeni perifernega žilja.

Klinična razdelitev ishemične bolezni srca načeloma razlikuje tri pojavne oblike:

• kronično stabilno angino pektoris
• nestabilno angino pektoris
• akutni miokardni infarkt

Za kronično angino pektoris sta značilna stabilen aterosklerotični plak in stabilen ishemični
prag pri določeni telesni aktivnosti. Za nestabilno angino pektoris in akutni miokardni infarkt
sta značilna nestabilen aterosklerotični plak in ustrezna klinična slika: prsna bolečina v
mirovanju, splošna prizadetost, motnje srčnega ritma; stanje ki zahteva takojšnje ukrepanje in
hospitalizacijo ker lahko ogroža bolnikovo življenje. V praksi je to stanje opredeljeno kot
akutni koronarni sindrom (AKS).

Med posebne oblike IBS štejemo:

• angino pektoris z angiografsko normalnimi koronarnim žiljem (sindrom X),
• ishemično kardiomiopatijo, difuzna koronarna ateroskleroza, miokardna fibroza in
  posledično srčno popuščanje,
• ishemične motnje srčnega ritma
• ishemično bolezen srca brez koronarne ateroskleroze (anomalni izvor koronarnih
  arterij, koronarna disekcija, vnetja in embolizmi koronarnih art., zastrupitev s
  kokainom, Takotsubo sindrom/stresna kardiomiopatija).